Stolnica svetega Bava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stolnica svetega Bava

Zahodno pročelje stolnica sv. Bava

Koordinati: 51°03′11″N 3°43′37″E / 51.053°N 3.727°E / 51.053; 3.727
Kraj Gent
Država Belgija
Verska skupnost Rimskokatoliška
Funkcionalno stanje stolnica
Splet [1]
Zgodovina
Zgrajena 8. stoletje
14.-16.stoletje
Zgradil Transmarus, škof Tournaija in Noyona
Blagoslovljena ponovno 7. junija 1569
Arhitektura
Slog gotska arhitektura
Uprava
Škofija Gent
Stolnica iz trga J Van Eycka.
Visoki kor v zgornji cerkvi.
Sv. Bavo vstopa v samostan v Gentu

Stolnica svetega Bava (znana tudi kot stolnica Sint-Baafs ali nizozemsko Sint Baafskedhedraal) je gotska stolnica v Gentu v Belgiji. Je sedež škofije Gent.

Opis[uredi | uredi kodo]

Stavba je bila zgrajena na mestu nekdanje kapele sv. Janeza Krstnika, predvsem lesena konstrukcija, ki jo je leta 942 posvetil Transmarus, škof Tournaija in Noyona. Sledi te prvotne strukture so očitne v grobnici stolnice.

Kapela je bila pozneje leta 1038 razširjena v romanskem slogu. Nekatere sledi te faze širitve so še vedno očitne v današnji kripti.

V naslednjem obdobju od 14. do 16. stoletja so na objektu skoraj neprekinjeno delali širitve v gotskem slogu. V tem času so bili dodani nov kor, stranske kapele, razširjeni transepti, kapiteljska dvorana, stranske ladje in en stolp na zahodnem delu. Gradnja je bila dokončana 7. junija 1569.

Leta 1539 je bila, zaradi upora proti Karlu V., razpuščena stara opatija sv. Bava. Njen opat in menihi so postali kanoniki v kapitlju, ki je bil dodan novi cerkvi sv. Bava. Ko je bila leta 1559 ustanovljena Gentska škofija, je cerkev postala stolnica. Cerkev sv. Bava je bila kraj krsta Karla V.

Notranjost[uredi | uredi kodo]

Orgle[uredi | uredi kodo]

Stolnica ima na razpolago 4 orgle za liturgična praznovanja. [1] Najbolj znane so glavne v zgornji cerkvi: so največje orgle v Beneluksu. Leta 1935 je mgr. Coppieters ukazal Klaisove orgle iz svetovne razstave postaviti v stolnico. Ohišje je iz 18. stoletja, celotne orgle imajo več kot 6000 cevi ter 5 manualov. [2]

Umetnost[uredi | uredi kodo]

V stolnici je več umetniških del. V njej je Rubensova slika Sveti Bavo vstopa v gentski samostan. Obstajajo tudi dela Lucasa de Heereja ali po njem, od katerih je ena Pogled na Gent. Frans Pourbus starejši, je naslikal 14 plošč, ki predstavljajo Zgodovino sv. Andreja (1572) in Triptih Viglius Aytta (1571). Caspar de Crayer predstavlja slike Sv. Macaj Gentski, Obglavljenje sv. Janeza Krstnika in Mučeništvo sv. Barbare. Cerkev ima tudi dela Antoona van den Heuvela, vključno s Kristus in prešuštnica in Vstajenje Kristusa. Obstajajo tudi dela Lucasa van Udena in Jana van Cleefa. [3]

Gentski Oltar[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gentski oltar.

Stolnica je posznana po Gentskem oltarju, prvotno v svoji kapeli Joost Vijd. Uradno je znan kot: Čaščenje mističnega jagnjeta, delo Huberta in Jana van Eycka. To delo velja za najpomembnejše Van Eyckovo delo in eno najpomembnejših del zgodnje severne renesanse ter eno največjih umetniških mojstrovin v Belgiji. [4]

Kor[uredi | uredi kodo]

Najbolj impresiven del je visoki kor s prostori za člane kapitlja sv. Bava. Škofovski prestol je postavljen na desni strani s škofovskim grbom. Značilnosti notranje dekoracije kora so baročni glavni oltar (1702-1782) v belem, črnem in rdečem marmorju, nagrobniki gentskih škofov, med njimi Antoniusa Triesta, v belem in črnem marmorju (1652-1654 ), glavno delo Jeromea Duquesnoyja (II). Na desni strani je galerija z naslikanimi perjanicami članov Zlatega runa.

Ladja[uredi | uredi kodo]

V ladji najdemo impresivno rokoko prižnico (1741-1745), izdelano iz hrasta, pozlate ter belega in črnega marmorja Laurenta Delvauxa, z ograjo iz kovanega železa J. Arensa. Tukaj so tudi stoli, ki jih je zasnoval sodobni oblikovalec Maarten Van Severen. Glavni oltar je nameščen med ladjo in korom.

Zakladnica in kripta[uredi | uredi kodo]

V Sveti kapeli je na ogled pomemben triptih Calvary. To delo iz 15. stoletja pripada Justusu van Gentu. Končno je dragocena zbirka pomembnih liturgičnih Orfèvrerie, relikvij in liturgičnih posod od 15. stoletja do danes. Med relikvijami je pomembna glava sv. Janeza Krstnika in sv. Macariusa. Pomembna je zbirka ročno klesanih liturgičnih okraskov, ki so znani kot eni najpomembnejših v državi.

Kapitelj sv. Bava[uredi | uredi kodo]

Karel Justinus Calewaert kot kanonik sv. Bava.
Constant van Crombrugghe kot kanonik Genta

Še danes je, vse od njegove ustanovitve, kapitelj nameščen znotraj stolnice. Člani so bili uvoženi prelati in člani plemiških hiš. Danes je Jozef De Kesel eden od častnih kanonikov. Kapitelj Haarlema in Genta sta združena v prijateljstvu. Tedensko s škofom pojejo maše.

  • Maximilian van de Woestyne de Becelaere, umrl 1699: nečak markiza Becelaere.
  • Jacques Ignace van Parys, umrl 1702 : Rubensov vnuk.
  • Constant van Crombrugghe
  • François III. Maria Rubens, umrl 1720: Rubensov pravnuk.
  • Petrus Joseph Triest, ustanovitelj Broeders van Liefde.
  • Thomas-Philip d'Alsace, kardinal.
  • Antoon Stillemans, preden je bil posvečen škofa.
  • Gustaaf Joos, preden je postal kardinal.
  • Jozef De Kesel, častni kanonik.
  • Lode Aerts, preden je bil posvečen škofa.

Grobnice[uredi | uredi kodo]

  • Cornelius Jansen (1510-1576), prvi škof Genta (1565–1576)
  • Karl vanden Bosch, škof.
  • Princ Ferdinand de Lobkowitz (1726–1795) škof, 1779–1795.
  • Philippus Erardus van der Noot, baročna grobnica delo Jana Boeksenta.
  • Michelle Valois, burgundska vojvodina
  • in drugi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.sintbaafskathedraal.be/nl/kunstwerken/orgels.html
  2. ^ http://www.andriessenorgelbouw.be/nl/GSB-info.html
  3. ^ De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed, Sint-Baafskathedraal (ID: 25743) at Inventaris onroerend erfgoed (v Middle Dutch)
  4. ^ Kurtz, Michael J. (2006). America and the return of Nazi contraband. Cambridge University Press. str. 24. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]